Pozdravljeni na čisto prvem zapisu na tem blogu!
Pravijo, da se vsaka spletka počuti bolje v družbi bloga, zato je bil res že skrajni čas… vsaj za krajši uvod in hitro predstavitev!
In končno je tu …Blog, ki gre naokrog.
Spoznajmo Ljubljano
Potepali se bomo po Ljubljani in skupaj odkrili kako zanimivost ali posebnost. Gotovo se bo našla kakšna drobtinica, ki vam bo polepšala dan. Nekaj namigov najdeš tule, pod Spoznajmo Ljubljano.
V Ljubljani raste trnata gledičevka, ki ima zelo dolge trne. Le-ti so ji med ledeno dobo služili kot obramba pred mamuti.
Od prve porodnišnice do prvega hotela
Ko se včasih sprehajam po mestu, si poskušam predstavljati kako je bilo nekoč, kakšen je bil utrip na ljubljanskih ulicah. Predvsem v časih, ki so prinesli novosti in odkritja. Zamišljam si začudenje, ogorčenje, navdušenje ali neodobravanje in kritiziranje Ljubljančank in Ljubljančanov, ko se je v mestu pojavila kakšna novost. Prav zabavno je prebirati časopisne članke tistih časov, ki so hudomušno opisovali dogajanje. Naj vam povem, da novosti običajno niso dočakali z rdečim tepihom in fanfarami. Ravno nasprotno! Za pokušino pokukaj na Od prve porodnišnice do prvega hotela.
Ljubljančani so tramvaju nadeli ime "cvilež".
Ljubljanska promenada
V mislih večkrat »potujem« v preteklost. Ne, ne pogrešam časov, ko ni bilo urejene kanalizacije, da ne bo pomote! Oblačila, kultura oblačenja v preteklosti je tisto, kar me je vedno zanimalo. Pa pravila lepega vedenja. Še vedno se spomnim ome: »Današnja mladina se ne zna obnašati, ne poznajo bontona. Pa kako se oblačijo! Ko sem bila jaz tvojih let, smo hodili plesat...« Pa so me začeli zanimati plesi, druženja in predvsem kako so se ljudje včasih spoznavali. Ni čudno, da sem se podala na lov za zanimivimi zgodbami. In tako je nastala (tura) Ljubljanska promenada.
Ljubljanska promenada je bila prava modna pista.
Po potresu
O rušilnem ljubljanskem potresu iz leta 1895 sem prvič slišala, ko mi je, kot najstnici, babi Stana podarila knjigo S tramovi podprto mesto. Moj pes jo je pošteno pogrizel, a ne toliko, da se je ne bi dalo brati. Še vedno jo imam, z odtisi ugrizov navihanega nemškega ovčarja. Ljubljana je po potresu zacvetela in zasijala, k nam je prišla meni ljuba secesija. Iz kaj se je iz opisanega izcimilo? Kaj drugega kot tura Po potresu!
Po potresu so nekateri našli začasno prenočišče kar v sodih za kisanje zelja.
Od Ajdovščine do Kazine po zgodbe fine
Ta naša Ljubljana ima toliko zanimivih zgodb! Bosonogi avguštinci, ki so bili trn v peti mestnih očetov, pa Ajdovščina, kraj najbolj trpkih slovesov našega Prešerna in še druge zanimivosti pa sem zbrala v turi Od Ajdovščine do Kazine po zgodbe fine.
Po drugi svetovni vojni je v evangeličanski cerkvi nekaj let delovala mizarska delavnica.
Vesela sem, da so bile vse zgoraj opisane zgodbe zelo lepo sprejete med številnimi, ki ste se mi že pridružili, vseeno pa že komaj čakam, da jih skupaj ponovno oživimo z novimi obiskovalci. Menda bo to mogoče, ko »bomo v rumeni fazi«. Rumena, čakam te!
In ker je to blog, ki gre naokrog, se bomo podali še na kak izlet po Sloveniji in ostali Evropi ali obujali spomine z mojih preteklih potepanj.
